Rada imam vse letne čase, vse enako, v vseh svojih značilnostih. Poletje je že samo od sebe izvrstno, ker so takrat počitnice. V osnovni šoli in gimnaziji je to pomenilo dva meseca in pol popolnega brezdelja in uživanja, sedaj, ko sem na faksu, je sicer dni brezdelja veliko manj, a vseeno si vzamem vsaj slab mesec počitka. In takrat je morje seveda moj najboljši prijatelj. Potem se začne ozračje postopno ohlajevati in pride jesen, ki pripravi zemljo k počitku. Tudi to imam rada. Ko hodim čez park po šumečem listju, ko na vikendu grabimo in delamo velike kupe iz odpadlega listja, v katere se potem mečemo … Obožujem jo tudi, kadar pridejo turobni dnevi, deževni, hladni in neprijazni, ki nas potisnejo v hišo in nas rahlo prisilijo, da smo več časa doma z družino, da morda naredimo več za šolo itd. Pozimi obožujem sneg, romantično sneženje, rekreativno smuko, delanje sneženega moža in podobno. Vse tri letne čase imam enako rada, kot da bi bil en sam. A pomlad je posebna. Takrat se narava začne prebujati, pokažejo se prvi popki, prve cvetlice. Sonček že dobi svojo moč, da nas hitro pogreje, in ptički začnejo žvrgoleti.

Takrat, v prvi fazi pomladi, ni 'šanse', da me kdo spravi čez vikend k učenju. Ponavadi sem tako 'prebluzila' cele tedne, sedaj pa sem se že sprijaznila, da se čez teden dela, in to ogromno, da se lahko za vikend počiva in uživa. To počnem najraje. To nedeljo sem preživela naravnost sanjsko. S Klemenom sva šla na sprehod v naravo in naredila velik krog desetih kilometrov. Sonce naju je grelo, nabirala sem zvončke in pomladanske podleske (žafrane), Klemen pa mi šel nabrat tri kronice. Res, idila, idila, idila in še enkrat idila.

Bilo je tako lepo in seveda človekovem organizmu zelo koristno, da sva se odločila, da postane tedensko.

Naslednji vikend pride na vrsto piknik – zajtrk v gozdu. Komaj čakam!!!

Zraven pa kot slikovno razlago pripenjam svojo sliko, ko sem bila stara štiri leta in spomladi navdušeno nabirala teloh. Že takrat sem jo oboževala. Pomlad.

---