Osemnajst dni v Las Vegasu je minilo zelo hitro. Proste trenutke sem izkoristila za kratek pogovor po skypu z domačimi ali s fantom, veliko časa pa sem preživela tudi v hospitality roomu. To je soba v hotelu, namenjena druženju tekmovalk. Tam je bila ves čas na voljo hrana in pijača, v sobi je bila tudi televizija, predvsem pa smo bile vesele, da so bili tam tudi likalniki, saj smo tako lahko združile prijetno s koristnim.

Vsako dekle je imelo tudi supervizorko, ki je bila zadolžena za štiri dekleta. Vsak večer nam je posredovala urnik za naslednji dan, prinesla malenkosti iz trgovine, priskočila pa nam je tudi z nasveti. V tem času nam je bila kot neke vrste mama. Supervizorko Greto sem si »delila« s Srbkinjo, Poljakinjo in Slovakinjo. S temi puncami sem se zelo dobro razumela in smo skupaj preživele res veliko časa, veliko pa sem se družila tudi z Lano s Hrvaške in Gizem iz Turčije. Na splošno sem se z vsemi zelo dobro razumela in tudi ostali so pohvalili letošnjo skupino, saj smo bile precej povezane in tudi prevelike tekmovalnosti med nami ni bilo.

Misice, ki so bile pred mano na svetovnih tekmovanjih, so me opozorile, da so priprave zelo naporne in stresne, in da je samo od mene odvisno, kako se bom imela. Sama sem šla tja z namenom, da se kar najbolje odrežem, hkrati pa sem se želela imeti čim lepše in navezati nova poznanstva in prijateljstva. Pogosto je bilo res precej naporno, utrudi te zlasti čakanje. Toda, če si v družbi ljudi, s katerimi se dobro razumeš, je precej lažje. Proti koncu so bile nekatere punce že zelo utrujene in so si želele iti domov, jaz pa sem se še vedno imela lepo. Verjetno tudi po zaslugi cimre Lidije, ki me je vedno spravljala v smeh. Tudi ko sva bili utrujeni, sva vedno našli razlog za smeh.

Finalni izbor je minil zelo hitro, nad ožjim izborom petnajstih najlepših pa smo bili presenečeni prav vsi. Veliko ljudi, ki so gledali izbor po televiziji, je reklo, da so bila izbrana res prava dekleta. Ker pa sem z vsemi dekleti preživela res veliko časa, me je uvrstitev nekaterih deklet v ožji izbor malo presenetila.

Predvsem pa nisem razočarana, ker v finalnem izboru nisem bila v ospredju. Sama sem šla na svetovni izbor z namenom, da se odlično odrežem in kar najbolje predstavim našo državo. S svojim nastopom sem zadovoljna, še bolj kot to pa se mi zdi pomembno, da je bila to nedvomno pozitivna izkušnja, ki se je bom vedno z veseljem spominjala. Nikdar ne bom pozabila tudi trenutka, ko sem med občinstvom med množico filipinskih, mehiških in ameriških zastav zagledala tudi slovensko zastavo.

Potovanje domov je minilo hitro, saj sem brala, poslušala glasbo in tudi malo zatisnila oči. Na letalo sem se vkrcala v Las Vegasu, nato pa prestopala v Chicagu in Munchnu. Na letališču Jožeta Pučnika pa me je čakalo neverjetno presenečenje. Za res lep sprejem so poskrbeli moji tamburaši iz Tamburaškega orkestra Šmartno in Akademska folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane. Dobrodošlico sta mi zaželela tudi župan občine Šmartno pri Litiji, Milan Izlakar, in miss Universe Slovenije 2009, Mirela Korać. Seveda pa so bili tukaj tudi starši, brata, sestra in fant ter ogromno prijateljev. Še enkrat hvala vsem, ki ste me pričakali in naredili ta dan res nepozaben!

Zdaj me že čakajo novi izzivi, nove dogodivščine in komaj čakam, da vidim, kaj mi bo življenje prineslo…